Sv. Janez Krizostom (Zlatousti)

SV. JANEZ ZLATOUSTI (KRIZOSTOM), 14 x 28 cm, 2007
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: 16. stol. Novgorod, avtor neznan, detajl iz ikonostasa

» Ni komentarjev

Sinji vrhVesela sem, da sem lahko kot darovalka sodelovala v likovni koloniji UMETNIKI ZA KARITAS, ki je bila od 13. do 17. avgusta 2007 na Sinjem vrhu.
Podarila sem ikono Mati božja z detetom, 25 x 35 cm, Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato, Vir: Dečani, Kosovo, Srbija, 1350.

Ob čudovitem vremenu, na dan odprtih vrat, smo lahko resnično začutili, da se lépo poda z dobrim.
Zato še enkrat hvala prizadevanju organizatorjev in gostoljubnosti domačinov.
Albina Nastran

(podarjena ikona se nahaja v desnem zgornjem kotu na fotografiji)

» Ni komentarjev

Prispevek iz oddaje Obzorja duha, ki je bila na sporedu 27.5.2007 na 1. programu TV Slovenija.

» Ni komentarjev

Albina Nastran iz Škofje Loke v pisanju svetih podob zapisuje, podpisuje zgodbo matere.

Albina Nastran - članek v Družini

Albina Nastran:
“Mati Božja je moj najbolj priljubljeni motiv.”
(foto:T. Petelinšek)

»Ikone se prebujajo v zbranosti, ikonopisec mora biti umirjen, pomirjen z Bogom, s seboj, z drugimi. Vstopiti moraš v ozračje svetega,« pravi ikonopiska Albina Nastran, ki je v svet pisanja ikon vstopila pred dobrimi osmimi leti. Po ogledu razstave ikon Mihajla Hardija je začela prebirati literaturo s tega področja, študirala različne šole in tehnike pisanja ikon; teoretično znanje je preizkusila v pisanju prve ikone šele dve leti po tem. »Tehnično znanje je pomembno, ni pa dovolj. Potrebna je tudi duhovna priprava, umirjenost, spoštljiv odnos do tega, kar delaš. Nastajanje ikone je pot potrpežljivosti, je šola vztrajanja,« pravi Nastranova. Mati božja je njen najbolj priljubljen motiv. Ko si je sin Matej za novomašno podobico izbral motiv z njene ikone, Marijo z Jezusom, jo je to posebej ganilo. »Z odkrivanjem ikonopisja, z vstopanjem v čudoviti svet božjega, ki ga doživljam v odsevu ikon, ki me duhovno bogatijo, sem povezana s sinom duhovnikom.« Ikona se ne riše, ampak piše, kot se piše zgodba nekega življenja, je ob razstavi v galeriji Družina zapisal Karel Gržan. »Na videz piše ikonopisec zgodbo nekega drugega življenja – svetnika, Marije, Jezusa, dejansko pa v ikoni zapisuje zgodbo svojega čutenja, svojega doživljanja življenja. Zato je pisanje ikone za ikonopisca tako odrešujoče in prav zato ima nastajanje ikone določene zahteve. Zahteva območje Svetega, v katerem se svetlenje ikone in ikonopisca dogaja hkrati.«

 

Članek s strani http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/13B018E85C87F3C9C12572E40039C7F9?OpenDocument
PDF verziija

» Ni komentarjev

Slike z razstave v galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani, ki bo odprta do 8. junija 2007, od ponedeljka do petka, med 10. in 17. uro.

Razstava DružinaOdprtje razstave

[Preberi vse…]

» Ni komentarjev

p. dr. Karel GržanMisli ob izpostavljenih ikonah Albine Nastran

Ikona ohranja sama v sebi duhovno moč in zato privlačnost za naše življenje. Zaznamovana je s konkretno zgodbo, ki je zapisana na kosu lesa v skrajnem realizmu človeške nemoči, trpljenja, negotovosti …, pa vendarle v tej isti podobi v optimizmu svetlobe, uresničenosti in odrešenosti. V temini človeške nemoči se je prebudila Svetloba in zaznamovala neko zgodbo življenja s tistim žarom, ki privlači. Zato ikona sama po sebi na neki nezavedni ravni človeka osvobaja pesimizma in ga priteguje v bolj odrešene dimenzije, ki so dane slehernemu kot možnost.
Ikona se ne riše, ampak se piše, kot se piše zgodba nekega življenja. Na videz piše ikonopisec zgodbo nekega drugega življenja – svetnika, Marije, Jezusa …, dejansko pa v ikoni zapisuje zgodbo svojega čutenja, svojega doživljanja življenja. Svojo nemoč izlije pred Boga, da lahko Bog sam vstopi in se prebudi na dnu te nemoči kot Svetloba življenja. Zato je pisanje ikone za ikonopisca tako odrešujoče in prav zato ima nastajanje ikone določene zahteve. Zahteva območje Svetega, v katerem se svetljenje ikone in ikonopisca dogaja hkrati.

Na ikoni se prebuja sveta podoba, ki je le odsev Svetlobe, prebujene po ikonopiscu. Želja ikonopisca je, da se tako odpre Bogu, da je ikona po človeku delo Boga samega, ali kot pravi stari izraz, da je »neustvarjena s človeško roko«. To, kar zreš, je ponovna inkarnacija Božjega v človeško. Zato se pred pravo ikono globoko priklanjaš v spoštovanju in prevzetosti in prav takšne so ikone ikonopiske Albine Nastran, ki bodo-so v teh dneh izpostavljene v galeriji založbe Družina.

Gospe Albini Nastran ob tem dogodku čestitam!

dr. Karel Gržan

» Ni komentarjev

Galerija DružinaVabimo vas na otvoritev razstave, ki bo v torek, 15. maja 2007 ob 19. uri v Galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani.
Slikarko bo predstavil dr. Karel Gržan.
Razstavo bo po krajšem kulturnem programu odprl dr. Janez Gril.

Razstava bo odprta do 8. junija 2007 med 10. in 17. uro.

» 1 komentar

Anina galerija, Rogaška Slatina
V Aninini galeriji v Rogaški Slatini je bilo odprtje razstave ikon ge. Albine Nastran in slomškovih kelihov g. Francija Černelča.
Predstavljen je bil tudi kip Antona M. Slomška, ki ga je izdelal akademski kipar Vojko Štuhec iz Maribora.
V kulturnem programu je sodeloval cerkveni pevski zbor Sv. Križ Rogaška Slatina.
Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 16. do 19. ure do 8. maja 2007.

Rogaška Slatina 3

» Ni komentarjev

Rusijada

23. marca 2007 je v organizaciji Gimnazije Škofja Loka v mestu Škofja Loka, prvič potekal vseslovenski festival šol z ruščino – Rusijada 2007. Na festivalu so se srečali, družili in s svojimi točkami v ruščini predstavili vsi tisti slovenski učenci in dijaki, ki se v šolah učijo ruščino in spoznavajo rusko kulturo.
V dopoldanskem delu so se udeleženci festivala Rusijada lahko na Gimnaziji Škofja Loka udeležili dveh delavnic na temo ruska umetnost. Tema prve delavnice je bila IKONA, tema druge delavnice pa RUSKA SODOBNA LIKOVNA UMETNOST. Z delavnicami se je mladim pokazalo in na aktiven način približalo različne vidike ruske kulture, za kar velikokrat v okviru rednega pouka zmanjka časa. Na delavnicah so udeleženci imeli možnost v aktivni razpravi ali pri ustvarjalnem delu tudi pobliže spoznati.
V okviru Rusijade je ga. Albina Nastran imela tudi predavanje o ruski ikoni ter razstavo ikon v gimnazijski knjižnici.

Dogodek je bil omenjen tudi na strani:
http://www.gorenjskiglas.si/novice/razgledi_-_snovanja/index.php?action=clanek&id=5065

» 1 komentar

001 - sv. MatejIkona je sveta podoba, ki predstavlja svete osebe ali svetopisemske zgodbe.

V krščanstvu je ikona imela skozi stoletja različno vlogo. Vidimo jo v Sveti deželi, zibelki krščanstva, po ločitvi na vzhodno in zahodno krščanstvo (1054. leta) pa je v klasičnem smislu značilna za vzhodno krščanstvo. Zelo slavne so ikone iz kulturne zakladnice grškega, ruskega, pa tudi balkanskega področja.

Z umeščanjem Slovenije v širši evropski prostor, s spoznavanjem drugih kultur, s prizadevanjem za ekumenizem, je tudi ikona na svoj način zanimiv kamenček v mozaiku širšega kulturnega prostora.

Ikona se lahko gleda z religioznega, zgodovinskega, kulturnega ali estetskega aspekta. Ob podobah lahko začutimo navzočnost duhovnega sveta. Je meditacija v barvah.

Starodobna ikonografija se niti najmanj ni bala preslikavanja. Nasprotno, balo se je samovolje in osebnega izraza slikarja, ker bi se lahko izgubil namen pisanja ikon. Ker je obstajalo nekaj splošno privzetih in z versko prakso preverjenih načinov prikazovana svetih oseb, je njim dajala prednost. Tako so bili ikonopisci posebej opozorjeni, da naj ne ustvarjajo lastnih motivov, da naj uporabljajo že uveljavljene predloge. V ozadju vztrajanja pri doslednem preslikavanju podob je bilo tudi verovanje, da zgodnje predloge ohranjajo dejanski videz svetih oseb in da se z novonastalimi ikonami ne sme izgubiti njihovih glavnih potez.

Ikono običajno ne gledamo tako, kot druga likovna dela. Skozi poglede poduhovljenih svetih oseb se nas lahko dotakne nek nedoločen mir, ki omogoča preseganje minljivosti, harmonija v ustvarjeni ikoni daje upanje, usklajenost linij in barv lahko terapevtsko deluje na naše ogroženo bitje. Zato h ikoni pristopimo z zavestjo, da nas lahko različno nagovori: ali ima »odsev večnosti«, odkriva božansko stvarnost, navdaja z mirom, vsebuje skladnost večnega, napoveduje rešitve v današnjih hrepenenjih, vzbudi v nas plemenitost, motivira nas k človekoljubju …Ikona je lahko sodobniku priložnost, da se ustavi, izstopi iz vsakodnevne naglice potrošniške družbe in ob opazovanju podob na ikoni postane pozoren na večno stvarnost, na vračanje svojemu božanskemu izvoru.

Ikona nas na neki nezavedni ravni osvobaja pesimizma, nas priteguje in se daje kot možnost. Svojo spoštljivost ohranja v skrivnosti nedorečenosti.

» Ni komentarjev
Strani: 1 2 ... 10 11 12 13 14 15 16 17

avtor: Albina Nastran, Matej Nastran

avtor: Albina Nastran, Matej Nastran