010 - Bogorodica Donskaja

BOGORODICA DONSKAJA, 20 x 27 cm, 2005
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: Grk Teofan, ki je pribežal v Rusijo.


» Ni komentarjev

009 - Križanje

KRIŽANJE, 25 x 35 cm, 2005
Material: jajčna tempera na leseni podlagi, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: Galerija Tetjakov, Moskva, 16. stol.


» Ni komentarjev

008 - Evangelist Luka

SV. LUKA EVANGELIST, 25 x 35 cm, 2005
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: Samostan Hilandar, Atos, Grčija, 14. stol.


» Ni komentarjev

007 - Evangelist Janez

SV. JANEZ EVANGELIST, 25 x 35 cm, 2005
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: Samostan Hilandar, Atos, Grčija, 14. stol.


» Ni komentarjev

005 - Marija Pomagaj

MARIJA POMAGAJ, 25 x 29,5 cm, 2005
(Brezjanska Marija, najbolj znana »slovenska ikona«), 2005
Material: jajčna tempera na lesu, bogat zlat reliefni okvir,2005
Pozlata 23 karatno zlato,2005
Vir: Leopold Layer, 1800, Brezje na Gorenjskem

Leta 1517 je Marijo pomagaj v Wittenbergu naslikal Lukas Cranach st. Od tam je preko Passaua prišla v Innsbruck in bila postavljena na oltar današnje katedrale 1650 leta. Pomembno vlogo je imela podoba v času tridesetletne vojne in neprestanih turških napadov, iz tega obdobja izvira tudi njen naslov Marija pomagaj! Sliko so častili kot milostno. Tudi na slovenskem imamo več kopij in različic, na primer v ž.c. v Lescah, križniški redovni hiši v Šiški, v uršulinskem samostanu v Škofji Loki in še kje.
V 19. stol. pa je od vseh kopij Marije pomagaj postala najpomembnejša za Slovence tista iz p. c. sv. Vida na Brezjah, na katero je vezano največje romarsko središče v Sloveniji. Naslikal jo je Leopold Layer 1800 leta.


» 1 komentar

006 - Marija Vedne pomoči

MARIJA VEDNE POMOČI, 25 x 35cm, 2005
Material: jajčna tempera na leseni podlagi, grško kretska tehnika pozlate,
23 karatno zlato, reliefni okvir,
Vir: 1872, avtor neznan, uršulinska cerkev sv. Trojice, Ljubljana,

Zanimivost: iz Rima prišla blagoslovljena od papeža Pija IX.
Po tipu sodi med bizantinske Pasijonske Madone. Tip podobe opozarja na prihodnjo Kristusovo žrtev in prek te na odrešenje. Slovenska kopija je prišla iz Rima, kjer jo je blagoslovil papež Pij IX, 1872 leta so jo postavili v uršulinski cerkvi sv. Trojice Ljubljani.


» Ni komentarjev

Sv. JurijSVETI JURIJ NA KONJU, 25 x 35 cm, 2005
Material: jajčna tempera na leseni podlagi, pozlata 23 karatno zlato
Vir: Samostan Čelije, Srbija.


» 1 komentar

sv. Matej Evangelist
SVETI MATEJ, evangelist, detajl, 25 x 35 cm, 2005
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato
Vir: Zgodovinski muzej Rovno, Ukrajina, 16. stol.


» Ni komentarjev

p. dr. Karel GržanIkona ne potrebuje podpisa. Ikona je podpis. Albina Nastran že peto leto v pisanju svetih podob zapisuje, podpisuje zgodbo matere. V njenih ikonah je predvsem materinska blagost in sočutnost. Žena je, mati je .V nekem trenutku jo je prevzela spoštljivost in svetost izraza, ki ga ikona izžareva v naš čas. V njej je zaznala tiste materam tako njim lastne blage navzočnosti, ki te prevzamejo. In čutila se je povabljena, da vstopi v posvečeni svet ikonopisja. Spoštljivo in skromno, ob učitelju ikonopiscu Mihajlu Jozafatu Hardiju, je spoznavala duhovne in zunanje zakonitosti, ki so potrebne, da se v ikonopiscu prebudijo tiste svete Prisotnosti, ki zaznamujejo ikono in po katerih prepoznamo pravo ikono in pravega ikonopisca.
Zanimivost našega časa je, da se ponovno zaziramo v svete podobe ikon. V njih prepoznavamo tisto spoštljivost in nedorečenost, ki je potrebna, ko pristopaš k stvarstvu in v njem k sočloveku in po njem k Bogu. Zahodni človek se je v nekem trenutku občudujoče zazrl v Giottove freske, na katerih je bila izrazu človeka odvzeta ikonopisna presežnost. Človek se je predal predrznosti, da bi sebi in vsemu do koder seže njegov pogled, odvzel tančico presežnosti. In spoznali smo, da kdor sebe, celotno stvarstvo, celo Boga samega ponižuje v dorečeno razpoznavnost, osiromaši svoje življenje – ustavlja pot v pozunanjenem cilju in v nekem trenutku se zazna kot ujetnik lastnih dorečenosti.
Spoznanja in izrazi, ki budijo občudovanje, ne ustavljajo človekovega hrepenenja po nadaljnjem preraščanju, ki obeta nova presenečenja in nepričakovane, nikoli ustavljene možnosti preseganja in zato občudovanja. Ne gre več za ujetost, pač pa za prodor v globino. Ikona ne ujame človeka v dokončno prepoznavnost. Liki na njej niso zemeljsko dorečeni in prav zato nas ikona postavlja pred možnost lastnega spoznavnega, duševnega in duhovnega preraščanja. Ikona je lepa v nepredvidljivih možnostih, ki jih ponuja iščočemu človeku.
Tudi zato se danes vse pogosteje vračamo k ikoni in z občudovanjem zremo na ikonopisje. Zaznali in spoznali smo, da je vendarle človek in celotno stvarstvo tudi presežno. Fotografija je odtis na zunaj prepoznane stvarnosti, slikarstvo pa išče izraz globljih, očem nevidnih resničnosti.
Sodobni umetniški izrazi so eno samo veliko iskanje, kako izraziti očem nevidne, a v sebi tako resnično zaznane razsežnosti. Sodobno slikarstvo je eno samo veliko poskušanje kako osvoboditi človeka iz manipulativne dorečenosti. Ikonopisje je najdenje izraza, ki ohranja globoko spoštljivost tako do Boga kot človeka in celotnega stvarstva.
Albina Nastran vstopa po zakonitostih pravega ikonopisja v čudoviti svet božjega, ki išče svoj odsev v ikonah, teh svetih podobah, ki nas pritegujejo in mamijo iz prostorsko časovnih ujetosti. Iz senc in podob k Svetlobi in Resnici.

p. dr. Karel Gržan

Ker želi človek v svoji radovednosti sebi in vsemu odvzeti tančico presežnosti, ohranja ikona spoštljivost v skrivnostni nedorečenosti.

» Ni komentarjev

016 - Božja Mati z detetom

MATI BOŽJA Z DETETOM, 25 x 35 cm, pol okrogla, 2004
Material: jajčna tempera na lesu, umetna pozlata,
Vir: neznana reprodukcija.


» Ni komentarjev
Strani: 1 2 ... 9 10 11 12 13 14 15 16

avtor: Albina Nastran, Matej Nastran

avtor: Albina Nastran, Matej Nastran