Fotoutrinki z odprtja razstave

Oglej si vse slike »

 V Slovenskih novicah je bil  23.8.2011 o razstavi objavljen naslednji prispevek

Prisrčno vas vabimo  na odprtje razstave ikon v petek, 8. aprila 2011 ob 19. uri v GALERIJI FARA, Cesta talcev 2, Škofja Loka.

Razstavo ikon bo na ogled do 21. maja 2011.

Galerija je odprta:

• torek, sreda, četrtek in petek od 9,30. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
• v soboto od 9. do 12. ure.

Ikone, prežete in v zlato odete starokrščanske svete podobe, prepoznavne predvsem v bizantinski umetnosti, še danes predstavljajo eno največjih zakladnic vzhodne kulture nasploh. Njihov vpliv je bil dovolj močan in umetniško pomenljiv, da se je v preteklih stoletjih razširil in je tudi danes zanimiv. Ljubiteljsko slikarko Albino Nastran je k odkrivanju te posebne zvrsti sakralne umetnosti napeljala vrsta življenjskih odkrivanj in spoznanj. Je ena redkih, ki v našem kulturnem okolju goji tovrstno slikarstvo in skrbi za spoznavanje in stik z umetniško dediščino minulih stoletij.

Fotoutrinki z odprtja razstave

Oglej si vse slike »

SV. LEOPOLD MANDIĆ, 2010
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato

Ikona se nahaja  v kapeli Kapucinskega samostana Ljubljana, katerega zavetnik je sv. Leopold.

Več o sv. Leopoldu lahko preberete na spletni strani bratov kapucinov.

V ponedeljek zvečer, 7. marca 2011, so bogoslovci v dvorani Sv. Jožefa v semenišču organizirali predavanje o ikoni. Ustvarjalka ikon Albina Nastran je predstavila to področje sakralne umetnosti skozi zgodovinski razvoj, pomen in mesto v današnjem času. Prisotni so se seznanili s tehniko dela in z njenim pristopu k delu. V drugem delu so študentje postavljali zelo zanimiva vprašanja. Razgovor je potekal s pomočjo moderatorja v živahnem in prijetnem vzdušju. Predstavljene so bile izbrane ikone, ki imajo določene značilnosti zaradi vsebine, tehnike dela, šole ali prostora in časa, v katerem so nastale. Razstavljene ikone bodo na ogled še dober teden.

SV. CIRIL IN METOD, 35 x 25 cm

Brata Ciril in Metod, apostola Slovanov, sta se rodila v Solunu v začetku 9. stol. Oznanjevala sta evangelij, zavzemala sta se za enakost vseh ljudi in narodov, za širjenje božje besede v lastnem jeziku.

Ciril (krstno ime Konstantin) se je šolal v Carigradu, postal duhovnik in profesor na visoki šoli, sestavil je slovansko abecedo glagolico in prevajal bogoslužne knjige. Z bratom sta potovala preko Moravske, Panonije do Rima, kjer je Ciril umrl.

Starejši brat Metod je se je kmalu po študiju umaknil v samostan na goro Olimp, pozneje pa potoval z bratom do Rima. Po bratovi smrti je postal slovanski nadškof in metropolit na Moravskem, kjer je umrl.

SV. PRIMOŽ, 80 x 60 cm

Sv. Primož in brat Felicijan sta mlada prišla v Rim. To je bilo v začetku 4. stol., v času vladajočega cesarja Dioklecijana, ki je preganjal kristjane. Oba brata so naznanili, mučili in na koncu obglavili.
Ime je na Slovenskem precej priljubljeno. V latinskem jeziku pomeni beseda primus prvi, prvak, najboljši ali prvorojenec.

SVETA MARIJA, 27 x 20 cm
Samostan Naše Gospe Vnebovzete, Izrael

MARIJA Z DETETOM, 27 x 20 cm
Samostan Naše Gospe Vnebovzete, Izrael

BELI ANGEL (Angel na Kristusovem grobu), 25 x 35 cm, Samostan Mileševa, Srbija, 13. stol.

Beli angel oziroma Angel na Kristusovem grobu iz samostana Mileševa je iz leta 1230 in je med najdragocenejšimi slikarskimi deli srednjeveške Srbije. Za poslikavo so poklicali mojstre iz Soluna in Carigrada. Pričujoča ikona je detajl poslikave. Belemu angelu je posebej namenjena pozornost tako, da poudari glavno sporočilo prizora, torej samo Kristusovo vstajenje.

SVETA KATARINA, 25 x 35 cm, Bizantinski muzej Atene, Grčija, 17. stol.

Sv. Katarina Aleksandrijska, tudi Sinajska, je umrla mučeniške smrti v četrtem stoletju. Bila je kraljevskega rodu. Kljub pregovarjanju, stradanju v ječi in mučenju, se ni odrekla krščanski veri. Bila je obglavljena, njeno truplo pa so po legendi angelci ponesli na goro Sinaj. Priljubljeno češčenje svetnice, k njej so se zatekali po pomoč v sili, se je po 11. stol. preneslo v Evropo. Kar precej cerkva je posvečenih tej svetnici, tudi imen je pri nas precej, spomin nanjo pa se je ohranil tudi v legendah in ljudski pesmi.