Ikona je sveta podoba, ki predstavlja svete osebe ali svetopisemske zgodbe.

V krščanstvu je ikona imela skozi stoletja različno vlogo. Vidimo jo v Sveti deželi, zibelki krščanstva, po ločitvi na vzhodno in zahodno krščanstvo (1054. leta) pa je v klasičnem smislu značilna za vzhodno krščanstvo. Zelo slavne so ikone iz kulturne zakladnice grškega, ruskega, pa tudi balkanskega področja.

Z umeščanjem Slovenije v širši evropski prostor, s spoznavanjem drugih kultur, s prizadevanjem za ekumenizem, je tudi ikona na svoj način zanimiv kamenček v mozaiku širšega kulturnega prostora.

Ikona se lahko gleda z religioznega, zgodovinskega, kulturnega ali estetskega aspekta. Ob podobah lahko začutimo navzočnost duhovnega sveta. Je meditacija v barvah.

Starodobna ikonografija se niti najmanj ni bala preslikavanja. Nasprotno, balo se je samovolje in osebnega izraza slikarja, ker bi se lahko izgubil namen pisanja ikon. Ker je obstajalo nekaj splošno privzetih in z versko prakso preverjenih načinov prikazovana svetih oseb, je njim dajala prednost. Tako so bili ikonopisci posebej opozorjeni, da naj ne ustvarjajo lastnih motivov, da naj uporabljajo že uveljavljene predloge. V ozadju vztrajanja pri doslednem preslikavanju podob je bilo tudi verovanje, da zgodnje predloge ohranjajo dejanski videz svetih oseb in da se z novonastalimi ikonami ne sme izgubiti njihovih glavnih potez.

Ikono običajno ne gledamo tako, kot druga likovna dela. Skozi poglede poduhovljenih svetih oseb se nas lahko dotakne nek nedoločen mir, ki omogoča preseganje minljivosti, harmonija v ustvarjeni ikoni daje upanje, usklajenost linij in barv lahko terapevtsko deluje na naše ogroženo bitje. Zato h ikoni pristopimo z zavestjo, da nas lahko različno nagovori: ali ima »odsev večnosti«, odkriva božansko stvarnost, navdaja z mirom, vsebuje skladnost večnega, napoveduje rešitve v današnjih hrepenenjih, vzbudi v nas plemenitost, motivira nas k človekoljubju …Ikona je lahko sodobniku priložnost, da se ustavi, izstopi iz vsakodnevne naglice potrošniške družbe in ob opazovanju podob na ikoni postane pozoren na večno stvarnost, na vračanje svojemu božanskemu izvoru.

Ikona nas na neki nezavedni ravni osvobaja pesimizma, nas priteguje in se daje kot možnost. Svojo spoštljivost ohranja v skrivnosti nedorečenosti.

2003 – Viktorinovi dnevi, Minoritski samostan na Ptuju, skupinska razstava
2005 – Dom na fari, Škofja Loka, samostojna razstava
2005 – Dom Petra Uzarja, Tržič, samostojna razstava
2006 – Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana, samostojna razstava
2006 – Okrogli stolp škofjeloškega gradu, Škofa Loka, samostojna razstava
2006 – Predjamski grad, samostojna razstava
2006 – Postojna, župnijski večnamenski prostor
2006 – Ikona – darilo papežu Benediktu XVI
2006 – 6. december – 15. januar 2007, galerija Ivana Groharja v Škofji Loki, skupinska božično-novoletna razstava umetniških del MALI FORMAT petindvajsetih loških umetnikov, 3 dela
2007 – Festival Rusijada 2007, razstava v knjižnici gimnazije Škofja Loka
2007 – Anina galerija, Rogaška slatina
2007 – Ljubljana, galerija Družina, Krekov trg 1
2007 – Šoštanj, Mestna galerija (več informacij)
2008 – Galerija Loterije Slovenije (več informacij)
2008 – Osnovna šola Škofja Loka – mesto
2008 – Klinični Center Ljubljana
2009 – Groharjeva galerija Škofja Loka
2009 –  Galerija muzeja Železniki
2009 – Župnišče v Prvačini
2010 – Galerija mežnarija, Mengeš
2010 – Sveta gora pri Novi Gorici
2011 – Galerija Fara, Škofja Loka
2011 – Petrovčeva hiše v Cerkljah na Gorenjskem
2011 – Katoliški dom prosvete Sodalitas v Tinjah, Avstrija
2012 – Muzej krščanstva na Slovenskem Stična
2012 – Galerija Krpan v Cerknici
2013 – Ruski center znanosti in kulture, Ljubljana
2013 – Center Rinka, Solčava
2014 – Benedkova hiša, Železniki
2015 – Jožefova Galerija Doma Marije in Marte, Dolnji Logatec
2016 – Galerija Atrij občine Tržič
2016 – Župnijski dom župnije Ljubljana – Štepanja vas
2016 – Gimnazija Želimlje
2016 – Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
2018 – Zavod Sv. Stanislava, Ljubljana
2019 – Frančiškanski samostan Kamnik