019 - Mihael

NADANGEL MIHAEL, 14 x 28 cm, 2006
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: iz ikonostasa v samostanu Kirillo- Belozerskij, Kirilov 1497.

Mihael pomeni: »Kdo kakor Bog?«
Prvikrat ime Mihael navaja prerok Daniel, ki ga označuje kot »velikega kneza«. V knjigi Razodetja Mihael nastopa kot voditelj angelov, ki v vojni s satanom doseže sijajno zmago.
Po prenovljenem bogoslužnem koledarju slavimo praznik nadangela Mihaela skupaj z ostalima nadangeloma Rafaelom in Gabrielom 29. septembra.


» Ni komentarjev

018 - Marija Mati milosti

MARIJA- MATI MILOSTI, 25 x 30 cm, 2006
Material: jajčna tempera na lesu, reliefni okvir 23 karatno zlato,
Vir: po predlogi Luisa de Moralesa v zač.17. stol. V Sloveniji več izpeljank, ena od teh je v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Je najstarejša po reformacijska podoba pri nas.

Zanimivost: najstarejša poreformacijska podoba pri nas. V dobi protireformacije na slovenskem so v sakralni umetnosti imele večji vpliv predloge iz Španije. Na prvi pogled presenetljivo, sicer pa logično ( Nemčija je bila tedaj na pol protestantska in zaradi tridesetletne vojne precej uničena, Francija je tedaj imela težave s hugenoti in nato z janzenisti, Italija pa seveda katoliška, a še zdaleč ne tako prečiščena, kakor Španija s po vsej Evropi slovečo inkvizicijo. Španska dela so bila zato najpomembnejša garancija za vsebinsko neoporečnost). Španski vpliv se kaže v omenjeni Mariji-materi milosti neznanega posnemovalca pomembnega španskega mojstra Luisa de Morelesa iz začetka 17. stol., ki jo hranijo v škofjeloškem kapucinskem samostanu in je verjetno najstarejša poreformacijska podoba pri nas. Namenjena je bila zasebni pobožnosti. Ena od izpeljank Moralesovega posnemovalca je tudi znana Kroparska Mati božja iz 1707, danes v Kropi, p. c. Device Marije pri Kapelici, ki ima posebej zanimivo zgodovino. Tudi v Verskem muzeju v Stični hranijo eno od izpeljank.

Papež Benedikt XVIOb obisku papeža Benedikta XVI. na Bavarskem v Freisingu, 14. septembra 2006, je to ikono papežu podarilo pobrateno mesto Škofja Loka. (novica objavljena na Radiu Sora)
V dobi katoliške obnove so v sakralni umetnosti v Sloveniji imele večji vpliv predloge iz Španije. Podoba Marije – matere milosti, pomembnega španskega mojstra Luisa de Moralesa, je bila zelo priljubljena in je imela veliko posnemovalcev, kar pričajo trije primeri prisotnosti na Slovenskem:

  • Zanimivo podobo hranijo v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Neznan posnemovalec španskega mojstra Luisa de Morelesa je izdelal podobo Marije – matere milosti. Predvideva se, da je nastala v začetku 17. stol. Zunanje mere s 3 cm širokim okvirom so 37 x 47 cm. Posebnost podobe je, da je slikana na kamnito podlago. Namenjena je bila zasebni pobožnosti. Ocenjuje se, da je verjetno najstarejša poreformacijska podoba pri nas.
  • Ena od izpeljank Moralesovega posnemovalca je tudi znana Kroparska Mati Božja iz 1707, danes v Kropi, p. c. Device Marije pri Kapelici nad Kropo. Podoba je izdelana v litografiji, dim. 6 x 8 cm, vložena v bogat velik okvir in postavljena v glavni oltar cerkve. Zgodba pripoveduje o sedmih otrocih, ki so na mestu, kjer danes stoji cerkev, naredili oltarček, v katerega so angeli prinesli Marijino podobo. Sledili so razni čudeži in kraj je kmalu postal cilj romarjev. Leta 1712 so na tem mestu začeli zidati cerkev, v kateri so imeli maše že v istem letu.
  • V Verskem muzeju v Stični hranijo tudi eno od izpeljank neznanega avtorja Moralesove Matere Božje, dim. 31 x 40 cm, ki je slikana v olju na platno.

018 - Marija Mati milosti - izrez
Viri:

  • Dr. Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti, Mohorjeva družba 1994,
  • Dr. Metod Benedik, Kapucinski samostan Škofja Loka,
  • Verski muzej Stična


» Ni komentarjev

004 - Brnska MarijaBRNSKA MATI BOŽJA, 25 x 35 cm, 2006
Material: jajčna tempera na leseni podlagi, 23 karatno zlato,
Vir: po letu 1736, avtor neznan, Proštija, Novo mesto,

Zanimivost: Je verjetno najbolj »bizantinski« tip ikone na slovenskem.
Prvotno naj bi jo naslikal sv. Luka. Razlikuje se po zaponki rombaste oblike, ki jo nosi Marija za vratom. Gre za relikvarij, v katerem je bil verjetno hranjen košček Marijinega pokrova. Priljubljenost Brnske Matere Božje se je omejevala na samostane, duhovniške in plemiške kroge, širše med ljudstvom pa ne.


» Ni komentarjev

Marija LactansMARIJA LACTANS, 25 x 35 cm, 2006
Material: jajčna tempera na leseni podlagi, 23 karatno zlato, grško kretska tehnika
Vir: okoli 1400, Elsinov mojster, Pokrajinski muzej Koper

Zanimivost: domnevno najstarejša ikona pri nas.

Upodobitev kaže Marijo, ki doji. Je izpeljanka iz bizantinske Galaktophouse, z latinskim izrazom jo označujemo kot Maria lactans. Motiv je bil priljubljen v italijanski umetnosti, zato ga srečujemo tudi ob jadranski obali. Motiv srečujemo predvsem v malih hišnih oltarjih, namenjenih zasebni pobožnosti. Po reformaciji so ti motivi redkejši. Nedoločenega izvora je bila ena redkih upodobitev Marije lactans iz škofjeloškega uršulinskega samostana, ki je bila opremljena s citatom iz Lukovega evangelija: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!«


» Ni komentarjev

026 - Mati Božja z Jezusom

MATI BOŽJA Z DETETOM, 20 x 28 cm, 2005
Material: jajčna tempera na leseni podlagi
Ozadje bogat plitki relief v pozlati s 23 karatnim zlatom,
stranska sličica z angelom,
Vir: neznan.


» Ni komentarjev

025 - Mati Božja z Jezusom

MATI BOŽJA Z DETETOM, 20 x 28 cm, 2005
Material: jajčna tempera na leseni podlagi,
reliefni okvir pozlata 23 karatno zlato,
Vir: neznan.


» Ni komentarjev

023 - sv. Mihael

NADANGEL MIHAEL, 25 x 35 cm, 2005
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: Samostan Čelije, Srbija.


» Ni komentarjev

022 - Gospa od zvonika

GOSPA OD ZVONIKA, 25 x 35 cm, 2005
Material: jajčna tempera, plitki relief, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: Splitska stolnica, Split, Hrvaška, 1290.


» Ni komentarjev

017 - Bogorodica z Jezusom

BOGORODICA Z DETETOM, 25 x 35 cm, 2005
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato, plitki relief,
Vir: Emanuel Zane 1640-70, Dobrota Sv. Stasija, Hrvaška.


» Ni komentarjev

015 - PantokratorPANTOKRATOR, 24 x 34 cm, 2005
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: bolgarska ikona, 17. stol.


» 1 komentar

avtor: Albina Nastran, Matej Nastran

avtor: Albina Nastran, Matej Nastran