Vljudno vas in vaše prijatelje
vabimo na odprtje razstave,
ki bo v petek, 9. aprila 2010, ob 18. uri
v Galeriji mežnariji
na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.

Razstavo si bo mogoče ogledati do petka, 23. aprila 2010, vsak dan med 17. in 19. uro.
Ob nedeljah in praznikih bo razstava zaprta.

Oseba za stike za Galerijo mežnarijo: Janez Škrlep, 031 395 719, in Peter Škrlep, 031 887 125.
Organizatorja: Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš.

Razstavo so omogočili: Občina Mengeš, Župnija Mengeš in Primer d.o.o.
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.

Celotno vabilo v PDF formatu

» Ni komentarjev

MATI BOŽJA, 17×20 cm, vir neznan

» Ni komentarjev

SV. MARIJA S STOJEČIM JEZUSOM, 17×20 cm, vir neznan

» Ni komentarjev

SV. MIHAEL, 18×35 cm, vir neznan

» Ni komentarjev

SV. BORIS IN GLEB, 18×35 cm, ruska ikona, 16.stol.

» Ni komentarjev

MATI BOŽJA Z DETETOM, 25×35 cm, Grška ikona

» Ni komentarjev

DEVICA MARIJA iz ELEUSA, 25×35 cm, Ukrajina, 16.stol.

» Ni komentarjev

Vljudno vas vabimo na odprtje razstave ikon v sredo, 4. marca 2009, ob 19. uri v Galerijo Ivana Groharja, Mestni trg 37.
Razstavo bo odprl župan Občine Škofja Loka, gospod Igor Draksler.

Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja

Vabilo in PDF formatu

podobe_pasijonaZA PRGIŠČE VEČNOSTI

Albina Nastran velja za eno redkih slovenskih ustvarjalk, ki se danes (še) ukvarja s slikanjem ikon. Ikona kot slika z versko vsebino, ima bogato in zakoreninjeno tradicijo, ki še danes dosledno upošteva mnoga,  v  preteklosti določena pravila,  minuciozna tehnika pa zahteva izjemno avtorjevo koncentracijo. Vse to lastni ustvarjalčevi avtonomiji resda narekuje nemalo omejitev, kar je današnjemu človeku pogosto tuje.  A njen duhovni vsebinski kontek omogoča specifičen ustvarjalni užitek, ki je navdihnil prav avtorje, kot je Nastranova.

Podoba ikone kot take je že v zgodnjem krščanstvu služila kot nekakšen mentalni stik ali duhovna povezava med vernikom in sveto osebo. Iz sebe naj bi izžarevala svetost, zato se je tudi kasneje ohranila tako v pravoslavnem verskem prostoru z močno bizantinsko tradicijo  kot tudi v zahodnem krščanstvu in doživela celo današnji čas – tudi po zaslugi ustvarjalcev, kakršna je Nastranova.  Motivno se je svet ikon vrtel zlasti okoli podob svetih oseb,kot sta npr.Jezus in  Marija, pa podob številnih svetnikov in različnih svetopisemskih prizorov. Nastranovi je že od vsega začetka najbolj ljub motiv Marije. V tem smislu se poslužuje različnih slikovnih predlog iz bogate svetovne zakladnice ikon; posega po virih tako iz grškega, ruskega, balkanskega, italjanskega kot tudi slovenskega prostora. Upodabljanje ikon je posebne vrste slikarsko ustvarjanje ali,  kot sama pravi, svojevrstno pisanje. Zahteva zelo mirno in spretno roko, visoko mero koncentracije, izostrene oči, občutek za detajle, zlasti pa potrpežljivost pri tem, dokaj zamudnem in skrajno počasnem opravilu.  V njenih ikonah je mnogo značilne  simbolike, od zlate barve, ki naj bi pomenila svetost, pa do obrazov, obrnjenih naravnost proti opazovalcu, ki omogoči očesni stik z vernikom.

V današnjem hitrem svetu, se zdi, da Nastranovo še toliko bolj privlači ta upočasnjen način dela. Omogoča ji beg v brezčasen svet duhovnega in kontemplacije, kar je tudi eno do biste ustvarjanja in konzumiranja ikone kot take nasploh. Ikono bi tako lahko razumeli tudi kot  univerzalno in pretočno energetsko polje nadnaravnega in mističnega, v katerem lahko pravzaprav vsakdo najde svojo obliko duhovnega miru, verovanja ali meditacije, ki ni nujno povezana le s svetniškim življenjem upodobljenih oseb. Ikone Nastranove učinkujejo resda arhaično, a ustvarjene so  tukaj in zdaj, kar tem podobam, vzetim iz preteklosti, daje svežo energijo. In čeprav sledijo originalnim predlogam, so avtorici ponudile  tudi prostor za lastno kreativno svobodo, predvsem skozi avtoričin lasten slikarski rokopis. Preko ikon Albine Nastran, tako lahko danes na avtentičen način ponovno podoživimo vzdušje minulega časa in prostora, pa tudi, kot sama pravi, »odsev večnosti«.

Barbara Sterle Vurnik, kustosinja Loškega muzeja Škofja Loka

BREZČASNE PODOBE PASIJONA

Temeljna zapoved ikonopisja veleva, da mora pravi ikonopisec v ikono dati čim manj sebe. Kajti resnični stvarnik slike je Bog, slikar je le posredujoči medij, ki drži čopič. No, lahko bi rekli, da gre kar za zavezo med njima; saj ko (na)slikaš ikono ima tudi ta nate poseben vpliv. Toda te podobe prav enako učinkujejo že tudi na nas gledalce. Ikone so posebne milostne podobe, ki nam vrnejo pogled.
Prav živo si lahko predstvljam avtorico  razstave gospo Albino Nastran, kako v spokojni tihoti pravoslavnega samostana naenkrat od njih ni več mogla, niti hotela, odvrniti pogleda. Saj, podobe ikon nam prinašajo mir, “ki ni od tega sveta”. In še nekaj je, kar so nam prinesle ikone. Ikone, ki so k nam prišle z Vzhoda, predvsem iz Bizanca, so zelo močno vplivale na zahodno likovno umetnost, posebej na slikarstvo in pasijonske podobe. Od tod do liturgičnih pasijonskih dram je bil potem le še korak…

Leta 1721 je v našem mestu nastalo prvo dramsko besedilo v slovenskem jeziku.
Oživljene podobe “Škofjeloškega pasijona”, ki bodo letošnjo pomlad znova oživile ulice starodavnega mesta, je potemtakem porodila neka brezčasna pasijonska ikona. Nemara prav takšna, kot je nagovorila gospo Albino Nastran.

Igor Draksler, župan Občine Škofja Loka


» Ni komentarjev
Strani: 1 2

avtor: Albina Nastran, Matej Nastran

avtor: Albina Nastran, Matej Nastran