NADANGEL GABRIEL, 14 x 28 cm, 2006
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: iz ikonostasa v samostanu Kirillo- Belozerskij, Kirilov 1497.

V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami, zato jim pravimo nadangeli. To so: Mihael, Gabriel in Rafael. Po prenovljenem bogoslužnem koledarju obhajamo njihov praznik skupaj, in sicer 29. septembra.
Gabriel pomeni v hebrejščini »Božji junak«. V Stari zavezi je omenjen v Danielovi knjigi, v Novi zavezi pa Gabriel oznani rojstvo Janeza Krstnika in Jezusovo rojstvo. Njegovo češčenje se je uveljavilo po 10. stoletju. V ljudski vernosti so nadangela Gabriela kot svojega zavetnika častili sli, poštni uradniki in raznašalci časopisov. Od 1952 leta po papežu Piju XII. pa je postal zavetnik še radia in vseh sredstev družbenega obveščanja.
Najpogosteje je upodobljen v zvezi z Gospodovim oznanjenjem Mariji.

NADANGEL MIHAEL, 14 x 28 cm, 2006
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: iz ikonostasa v samostanu Kirillo- Belozerskij, Kirilov 1497.

Mihael pomeni: »Kdo kakor Bog?«
Prvikrat ime Mihael navaja prerok Daniel, ki ga označuje kot »velikega kneza«. V knjigi Razodetja Mihael nastopa kot voditelj angelov, ki v vojni s satanom doseže sijajno zmago.
Po prenovljenem bogoslužnem koledarju slavimo praznik nadangela Mihaela skupaj z ostalima nadangeloma Rafaelom in Gabrielom 29. septembra.

MARIJA- MATI MILOSTI, 25 x 30 cm, 2006
Material: jajčna tempera na lesu, reliefni okvir 23 karatno zlato,
Vir: po predlogi Luisa de Moralesa v zač.17. stol. V Sloveniji več izpeljank, ena od teh je v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Je najstarejša po reformacijska podoba pri nas.

Zanimivost: najstarejša poreformacijska podoba pri nas. V dobi protireformacije na slovenskem so v sakralni umetnosti imele večji vpliv predloge iz Španije. Na prvi pogled presenetljivo, sicer pa logično ( Nemčija je bila tedaj na pol protestantska in zaradi tridesetletne vojne precej uničena, Francija je tedaj imela težave s hugenoti in nato z janzenisti, Italija pa seveda katoliška, a še zdaleč ne tako prečiščena, kakor Španija s po vsej Evropi slovečo inkvizicijo. Španska dela so bila zato najpomembnejša garancija za vsebinsko neoporečnost). Španski vpliv se kaže v omenjeni Mariji-materi milosti neznanega posnemovalca pomembnega španskega mojstra Luisa de Morelesa iz začetka 17. stol., ki jo hranijo v škofjeloškem kapucinskem samostanu in je verjetno najstarejša poreformacijska podoba pri nas. Namenjena je bila zasebni pobožnosti. Ena od izpeljank Moralesovega posnemovalca je tudi znana Kroparska Mati božja iz 1707, danes v Kropi, p. c. Device Marije pri Kapelici, ki ima posebej zanimivo zgodovino. Tudi v Verskem muzeju v Stični hranijo eno od izpeljank.

Ob obisku papeža Benedikta XVI. na Bavarskem v Freisingu, 14. septembra 2006, je to ikono papežu podarilo pobrateno mesto Škofja Loka. (novica objavljena na Radiu Sora)
V dobi katoliške obnove so v sakralni umetnosti v Sloveniji imele večji vpliv predloge iz Španije. Podoba Marije – matere milosti, pomembnega španskega mojstra Luisa de Moralesa, je bila zelo priljubljena in je imela veliko posnemovalcev, kar pričajo trije primeri prisotnosti na Slovenskem:

• Zanimivo podobo hranijo v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Neznan posnemovalec španskega mojstra Luisa de Morelesa je izdelal podobo Marije – matere milosti. Predvideva se, da je nastala v začetku 17. stol. Zunanje mere s 3 cm širokim okvirom so 37 x 47 cm. Posebnost podobe je, da je slikana na kamnito podlago. Namenjena je bila zasebni pobožnosti. Ocenjuje se, da je verjetno najstarejša poreformacijska podoba pri nas.
• Ena od izpeljank Moralesovega posnemovalca je tudi znana Kroparska Mati Božja iz 1707, danes v Kropi, p. c. Device Marije pri Kapelici nad Kropo. Podoba je izdelana v litografiji, dim. 6 x 8 cm, vložena v bogat velik okvir in postavljena v glavni oltar cerkve. Zgodba pripoveduje o sedmih otrocih, ki so na mestu, kjer danes stoji cerkev, naredili oltarček, v katerega so angeli prinesli Marijino podobo. Sledili so razni čudeži in kraj je kmalu postal cilj romarjev. Leta 1712 so na tem mestu začeli zidati cerkev, v kateri so imeli maše že v istem letu.
• V Verskem muzeju v Stični hranijo tudi eno od izpeljank neznanega avtorja Moralesove Matere Božje, dim. 31 x 40 cm, ki je slikana v olju na platno.

Viri:

• Dr. Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti, Mohorjeva družba 1994,
• Dr. Metod Benedik, Kapucinski samostan Škofja Loka,
• Verski muzej Stična

BRNSKA MATI BOŽJA, 25 x 35 cm, 2006
Material: jajčna tempera na leseni podlagi, 23 karatno zlato,
Vir: po letu 1736, avtor neznan, Proštija, Novo mesto,

Zanimivost: Je verjetno najbolj »bizantinski« tip ikone na slovenskem.
Prvotno naj bi jo naslikal sv. Luka. Razlikuje se po zaponki rombaste oblike, ki jo nosi Marija za vratom. Gre za relikvarij, v katerem je bil verjetno hranjen košček Marijinega pokrova. Priljubljenost Brnske Matere Božje se je omejevala na samostane, duhovniške in plemiške kroge, širše med ljudstvom pa ne.

MARIJA LACTANS, 25 x 35 cm, 2006
Material: jajčna tempera na leseni podlagi, 23 karatno zlato, grško kretska tehnika
Vir: okoli 1400, Elsinov mojster, Pokrajinski muzej Koper

Zanimivost: domnevno najstarejša ikona pri nas.

Upodobitev kaže Marijo, ki doji. Je izpeljanka iz bizantinske Galaktophouse, z latinskim izrazom jo označujemo kot Maria lactans. Motiv je bil priljubljen v italijanski umetnosti, zato ga srečujemo tudi ob jadranski obali. Motiv srečujemo predvsem v malih hišnih oltarjih, namenjenih zasebni pobožnosti. Po reformaciji so ti motivi redkejši. Nedoločenega izvora je bila ena redkih upodobitev Marije lactans iz škofjeloškega uršulinskega samostana, ki je bila opremljena s citatom iz Lukovega evangelija: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!«