V mali galeriji doma Sodalitas v Tinjah na avstrijskem koroškem bo v soboto, 8. oktobra 2011 ob 19h, odprtje razstave ikon.
Razstava bo odprta do 28. novembra 2011.
Fotoutrinki z odprtja razstave
V Slovenskih novicah je bil 23.8.2011 o razstavi objavljen naslednji prispevek
Prisrčno vas vabimo na odprtje razstave ikon v petek, 8. aprila 2011 ob 19. uri v GALERIJI FARA, Cesta talcev 2, Škofja Loka.
Razstavo ikon bo na ogled do 21. maja 2011.
Galerija je odprta:
Ikone, prežete in v zlato odete starokrščanske svete podobe, prepoznavne predvsem v bizantinski umetnosti, še danes predstavljajo eno največjih zakladnic vzhodne kulture nasploh. Njihov vpliv je bil dovolj močan in umetniško pomenljiv, da se je v preteklih stoletjih razširil in je tudi danes zanimiv. Ljubiteljsko slikarko Albino Nastran je k odkrivanju te posebne zvrsti sakralne umetnosti napeljala vrsta življenjskih odkrivanj in spoznanj. Je ena redkih, ki v našem kulturnem okolju goji tovrstno slikarstvo in skrbi za spoznavanje in stik z umetniško dediščino minulih stoletij.
Fotoutrinki z odprtja razstave
V ponedeljek zvečer, 7. marca 2011, so bogoslovci v dvorani Sv. Jožefa v semenišču organizirali predavanje o ikoni. Ustvarjalka ikon Albina Nastran je predstavila to področje sakralne umetnosti skozi zgodovinski razvoj, pomen in mesto v današnjem času. Prisotni so se seznanili s tehniko dela in z njenim pristopu k delu. V drugem delu so študentje postavljali zelo zanimiva vprašanja. Razgovor je potekal s pomočjo moderatorja v živahnem in prijetnem vzdušju. Predstavljene so bile izbrane ikone, ki imajo določene značilnosti zaradi vsebine, tehnike dela, šole ali prostora in časa, v katerem so nastale. Razstavljene ikone bodo na ogled še dober teden.
Razstava ikon Albine Nastran na Sveti Gori
»Bogu hvala za talent, ki ga je podaril gospe Albini Nastran in hvala avtorici razstave, ker je ta Božji dar v sebi prepoznala in ga naprej razvijala.« To je zapis iz Knjige vtisov o razstavi, ki je bila na ogled v času od nedelje 9. maja do nedelje 30. maja 2010 v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori.
Sončno nedeljsko popoldne je na drugo nedeljo v maju privabilo na Sveto Goro številne romarje. Mnogi med njimi so se popoldne tega dne udeležili odprtja razstave sijajnih ikon Albine Nastran iz Škofje Loke. Po pozdravnem nagovoru p. Bernarda Goličnika, gvardijana samostana in rektorja bazilike na Sveti Gori, je besedo povzela ga. Anamarija Stibilj Šajn. S svojim bogatim nagovorom je navzoče povedla v skrivnostni svet ikon. Program pa je z globino svojih misli povezovala ga. Ljuba Jug Markič iz Solkana.
[Preberi vse...]
Mir in dobro!
Dobrodošli k odprtju razstave ikon. Med nami lepo pozdravljam avtorico razstave gospo Albino Nastran in gospo Anamarijo Stibilj Šajn, ki bo predstavila slikarko in njeno umetniško delo.
V dobri informatike smo besedo ikona profanizirali, s tem, da smo ji dali več pomenov. Že prvošolec pozna računalniško ikono in s klikom nanjo odpira svetovno mrežo sporočil. Ikone, ki nam jih podarja na ogled gospa Albina Nastran, pa so svet ikone, katerih namen je naš pogled popeljati onstran tostransko vidnega – imanentnega sveta, v Božjo presežnost, v transcendenco.
Ta presežni svet se ne odpira s klikom z računalniško miško, temveč s »klikom« vere iščočega človeka. V globini sporočilnosti ikone bo prodrl tisti, ki ravna kot pisec ikone, ki med pisanjem ikon moli, se posti in notranje očiščuje.
Želim vam, da bi te svete ikone brali kakor berete Sveto pismo; da bi se tako srečali z ikonami in ikone z vami.
p. Bernard
Lepo vabljeni na razstavo ikon na Sveto goro pri Novi Gorici.
Odprtje razstave bo v nedeljo, 9. maja. 2010 ob 17. uri in bo trajala do vključno 30. maja 2010.
Avtorico in njena dala bo na odprtju razstave predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Razstava bo odprta ob sobotah od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 9. do 18. ure, ob drugih dnevih pa po predhodnem dogovoru.
Vljudno vas in vaše prijatelje
vabimo na odprtje razstave,
ki bo v petek, 9. aprila 2010, ob 18. uri
v Galeriji mežnariji
na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.
Razstavo si bo mogoče ogledati do petka, 23. aprila 2010, vsak dan med 17. in 19. uro.
Ob nedeljah in praznikih bo razstava zaprta.
Oseba za stike za Galerijo mežnarijo: Janez Škrlep, 031 395 719, in Peter Škrlep, 031 887 125.
Organizatorja: Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš.
Razstavo so omogočili: Občina Mengeš, Župnija Mengeš in Primer d.o.o.
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Vljudno vas vabimo na odprtje razstave ikon v sredo, 4. marca 2009, ob 19. uri v Galerijo Ivana Groharja, Mestni trg 37.
Razstavo bo odprl župan Občine Škofja Loka, gospod Igor Draksler.
Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja
ZA PRGIŠČE VEČNOSTI
Albina Nastran velja za eno redkih slovenskih ustvarjalk, ki se danes (še) ukvarja s slikanjem ikon. Ikona kot slika z versko vsebino, ima bogato in zakoreninjeno tradicijo, ki še danes dosledno upošteva mnoga, v preteklosti določena pravila, minuciozna tehnika pa zahteva izjemno avtorjevo koncentracijo. Vse to lastni ustvarjalčevi avtonomiji resda narekuje nemalo omejitev, kar je današnjemu človeku pogosto tuje. A njen duhovni vsebinski kontek omogoča specifičen ustvarjalni užitek, ki je navdihnil prav avtorje, kot je Nastranova.
Podoba ikone kot take je že v zgodnjem krščanstvu služila kot nekakšen mentalni stik ali duhovna povezava med vernikom in sveto osebo. Iz sebe naj bi izžarevala svetost, zato se je tudi kasneje ohranila tako v pravoslavnem verskem prostoru z močno bizantinsko tradicijo kot tudi v zahodnem krščanstvu in doživela celo današnji čas – tudi po zaslugi ustvarjalcev, kakršna je Nastranova. Motivno se je svet ikon vrtel zlasti okoli podob svetih oseb,kot sta npr.Jezus in Marija, pa podob številnih svetnikov in različnih svetopisemskih prizorov. Nastranovi je že od vsega začetka najbolj ljub motiv Marije. V tem smislu se poslužuje različnih slikovnih predlog iz bogate svetovne zakladnice ikon; posega po virih tako iz grškega, ruskega, balkanskega, italjanskega kot tudi slovenskega prostora. Upodabljanje ikon je posebne vrste slikarsko ustvarjanje ali, kot sama pravi, svojevrstno pisanje. Zahteva zelo mirno in spretno roko, visoko mero koncentracije, izostrene oči, občutek za detajle, zlasti pa potrpežljivost pri tem, dokaj zamudnem in skrajno počasnem opravilu. V njenih ikonah je mnogo značilne simbolike, od zlate barve, ki naj bi pomenila svetost, pa do obrazov, obrnjenih naravnost proti opazovalcu, ki omogoči očesni stik z vernikom.
V današnjem hitrem svetu, se zdi, da Nastranovo še toliko bolj privlači ta upočasnjen način dela. Omogoča ji beg v brezčasen svet duhovnega in kontemplacije, kar je tudi eno do biste ustvarjanja in konzumiranja ikone kot take nasploh. Ikono bi tako lahko razumeli tudi kot univerzalno in pretočno energetsko polje nadnaravnega in mističnega, v katerem lahko pravzaprav vsakdo najde svojo obliko duhovnega miru, verovanja ali meditacije, ki ni nujno povezana le s svetniškim življenjem upodobljenih oseb. Ikone Nastranove učinkujejo resda arhaično, a ustvarjene so tukaj in zdaj, kar tem podobam, vzetim iz preteklosti, daje svežo energijo. In čeprav sledijo originalnim predlogam, so avtorici ponudile tudi prostor za lastno kreativno svobodo, predvsem skozi avtoričin lasten slikarski rokopis. Preko ikon Albine Nastran, tako lahko danes na avtentičen način ponovno podoživimo vzdušje minulega časa in prostora, pa tudi, kot sama pravi, »odsev večnosti«.
Barbara Sterle Vurnik, kustosinja Loškega muzeja Škofja Loka
BREZČASNE PODOBE PASIJONA
Temeljna zapoved ikonopisja veleva, da mora pravi ikonopisec v ikono dati čim manj sebe. Kajti resnični stvarnik slike je Bog, slikar je le posredujoči medij, ki drži čopič. No, lahko bi rekli, da gre kar za zavezo med njima; saj ko (na)slikaš ikono ima tudi ta nate poseben vpliv. Toda te podobe prav enako učinkujejo že tudi na nas gledalce. Ikone so posebne milostne podobe, ki nam vrnejo pogled.
Prav živo si lahko predstvljam avtorico razstave gospo Albino Nastran, kako v spokojni tihoti pravoslavnega samostana naenkrat od njih ni več mogla, niti hotela, odvrniti pogleda. Saj, podobe ikon nam prinašajo mir, “ki ni od tega sveta”. In še nekaj je, kar so nam prinesle ikone. Ikone, ki so k nam prišle z Vzhoda, predvsem iz Bizanca, so zelo močno vplivale na zahodno likovno umetnost, posebej na slikarstvo in pasijonske podobe. Od tod do liturgičnih pasijonskih dram je bil potem le še korak…
Leta 1721 je v našem mestu nastalo prvo dramsko besedilo v slovenskem jeziku.
Oživljene podobe “Škofjeloškega pasijona”, ki bodo letošnjo pomlad znova oživile ulice starodavnega mesta, je potemtakem porodila neka brezčasna pasijonska ikona. Nemara prav takšna, kot je nagovorila gospo Albino Nastran.
Igor Draksler, župan Občine Škofja Loka
