Prof. dr. Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar in likovni kritik, Razstava ikon Albine Nastran v galeriji Loterije Slovenije“Ko preslikavam motive /ikon/ različnih znanih in neznanih avtorjev, puščam za seboj tudi lastno sled. Tako je ikona sočasno tudi moja kreacija”, je o vlogi kopiranja in pomenu svetih podob izjavila vodji Mestne galerije v Šoštanju, gospe Milojki Komprej, ob svoji nedavno, v v mesecu novembru in decembru 2007 prirejeni samostojni razstavi, slikarka, ikonopiska , Škofjeločanka Albina Nastran. Izdelovanje ikon, nabožnih podob na lesu, je bilo v preteklosti v bistvu opravilo izbranih moških, v slovanskem ortodoksnem svetu, običajno v samostanih, so ikonopisci “pisali” ne pa slikali ikone. Zanimivo, da so bile tudi ženske v samostanih, zaradi svojih potreb in vzgajanja mladih, likovno v celoti bolj izobražene in ne posamično kot je bilo to pri moških, posebno v zahodnemu, latinski kulturi pripadajočem delu Evrope. Ne samo po nastanku, tudi kot predmet čaščenja, pripada ikona vzhodni kulturi. Zato v Sloveniji še pred desetletji praktično ni bilo ikon s pomenom svetih podob. Tako kot po jeziku, se je Slovenija razločevala od ostalih jugoslovanskih republik tudi po s kulturo neposredno povezanima religijama katoličanov in protestantov.

Prvo ikono, “Mati Božjo z Otrokom” naj bi naslikal že apostol, evangelist Luka. Na strogo s predpisi določeno slikanje pravoslavnih (grških) ikon so zgodovinsko gledano pomembno vplivale razne občasne družbeno politične spremembe, nazadnje je na ikonopisje vidno vplival protireligiozno naravnani socialističi družbeni red. Žal se je v tem obdobju tako kot v zahodnem krščanskem svetu tudi v vzhodnem predvsem močno znižala umetniška raven religiozne ustvarjalnosti. Sicer pa tudi zdajšnje težnje po modernističnem pojmovanju in nalogah sodobne umetnosti ne delujejo vzpodbudno na nadaljnji kvalitetni obstoj katere koli nabožne umetnosti. Še posebno, ker je bilo v avtohtonem svetu ikon nekoč njih nastajanje povezano pretežno z naročili. V kolikor nastajajo v povezavi z novimi pozidavami in opremljanjem cerkva nove ikone, povzemajo slavljene tipe že starih, kanoniziranih ikon. Glede na naraščajoči kulturni nacionalizem ostajajo vprašanja sodobne religiozne umetnosti vseh cerkva v svetu pereča in odprta. Umetniško prenavljanje preteklosti s ponavljanjem je le začasna rešitev.

Slikarka Albina Nastran, do upokojitve zaposlena v prosveti, preslikava ikone sedem let, kot sama pravi, po poglobljenih dve letnih študijskih pripravah. Prej naj bi, tako kot večina likovnih avtodidaktov na Slovenskem, slikala krajine in cvetlična tihožitja. Glede na v ikonah izpričano discipliniranost in sposobnost koncentracije, bi bilo zanimivo spoznati tudi kakšno njeno podobo iz omenjenega našega vsakdanjika. Za eno podobo na lesu rabi namreč več kot dober teden, o načinu svojega slikanja pa je pojasnevala: “Ikona nastaja po starodavnih, preizkušenih receptih. Potrebna je zbranost, ki omogoča sozvočje z delom, ki nastaja. Z mešanjem pigmentov z jajčno emulzijo in postopnim nanašanjem vse svetlejših odtenkov plast za plastjo, ob vse jasnejših obrisih in želenih učinkih, doživljam veselje ob nastajajoči podobi, rojeva se spoštljiv odnos, neka posebna vez.” Z resnim, osebno doživetim, poduhovljenim, ljubiteljstvo presegajočim pristopom, skuša slikarka, kot pravi, ujeti vsaj delček plemenite sporočilnosti v zdajšnjem, po novih vrednotah težečem času povsem različno razumljenih ikon in njihovega obnavljanja. V prikazanih primerih so kopije ikon poenoteno narejene v povsem komornih, našim stanovanjskim razmeram prilagojenih malih formatih. Slikarkina majhna, vsaj dvakrat, oziroma kar trikrat pomanjšana slavna Vladimirska ikona Matere Božje z Otrokom, v originalu bizantinska iz konca 12. stoletja, zdaj v Tretjakovski galeriji v Moskvi hranjena ikona, ima povsem drugačen učinek in tudi vlogo kot nekdaj, širi pa spomin na visoko kulturo nekdanjega slikanja lahko in hitro prenosljivih ikon. V času ekumenskih prizadevanj po odpravi nekdanjih verskih sporov, ima kopiranje ikon nedvomni pomen zbliževanja, ne pa razdvajanja do drugačnosti strpnih ljudi.

Prof. dr. Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar in likovni kritik

» Ni komentarjev

Te, s skrivnostjo prežete in v zlato odete starokrščanske svete podobe, še danes predstavljajo eno največjih zakladnic pravoslavne cerkvene opreme in razvoja kulture nasploh. Njihov vpliv je bil dovolj močan in umetniško pomenljiv, da se je v preteklih stoletjih razširil in je tudi danes zanimiv.

Odprtost in vedoželjnost, raziskovalna vnema in velika naklonjenost umetnosti je ljubiteljsko slikarko Albino Nastran slednjič pripeljala do t.i. “pisanja ikon”. Upodabljanja se je lotevala počasi in preudarno, s temeljitim študijskim preučevanjem njihove zgodovine, tako po ikonografski kot po likovni plati. Nastajati je začela vrsta svetih podob oziroma upodobitev svetnikov, med katerimi ostajata vodilna in priljubljena motiva Mati božja z detetom in angeli. Pisanje ikon zahteva zbranost in natančnost, poglobljenost v njihovo izrazno moč in sporočilo. Zato na te novonastale ikone ne moremo gledati kot na zgolj določene preslikave ali kopije, kajti predstavljajo celostno umetniško poustvarjalno delo, v katerega je vsakič znova tiho vtkan tudi del slikarkinega jaza, njenega osebnega izraza in čustva.

Albina Nastran je ena redkih slikark, ki v našem kulturnem okolju goji tovrstno slikarstvo in skrbi za spoznavanje in stik z umetniško dediščino minulih stoletij. Zato naj se lepota in skrivnostna privlačnost ikon v tej lepi galeriji dotakne tudi vas.

Polona Škodič, umetnostna zgodovinarka

» Ni komentarjev

Šoštanj, november 2006Šoštanj, november 2006Šoštanj, november 2006Šoštanj, november 2006

[Preberi vse…]

» Ni komentarjev

Vabilo na razstavo ikon v ŠošanjuZavod za kulturo Šoštanj, Mestna galerija Šoštanj vabimo na razstavo ikon Albine Nastran v četrtek, 15. novembra 2007 ob 19. uri, v Mestni galeriji Šoštanj.

Galerija je odprta vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, v dopoldanskem času do 13. ure.
Za več informacij pokličite telefonsko tevilko 03/898-43-38 ali 03/898-43-39.

Več informacij v zloženki (PDF format).


» 1 komentar

Vladimirska Mati BožjaVLADIMIRSKA MATI BOŽJA, 25 x 35 cm, 2007,
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: Tretjakovska galerija, Rusija 14. stol.


» Ni komentarjev

Sv. Nadangel MihaelSV. NADANGEL MIHAEL, 18 x 35 cm, pol okrogla, 2007,
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: neznan.


» Ni komentarjev

Doječa DevicaDOJEČA DEVICA, 25 x 35 cm, 2007,
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: Andreas Ritzos, 15. stol., Grčija


» Ni komentarjev

Sveta DružinaSVETA DRUŽINA , 25 x 30 cm, 2007,
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: neznan.


» Ni komentarjev

sv. Bazilij VelikiSV. BAZILIJ VELIKI, 14 x 28 cm, 2007,
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: 16. stol. Novgorod, avtor neznan, detajl iz ikonostasa.


» Ni komentarjev

Mati Božja z DetetomMATI BOŽJA Z DETETOM, 21 x 28 cm, 2007
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: neznan.


» Ni komentarjev
Strani: 1 ... 6 7 8 9 10 ... 15

avtor: Albina Nastran, Matej Nastran

avtor: Albina Nastran, Matej Nastran