MATI BOŽJA Z DETETOM, 21 x 28 cm, 2007
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: neznan.

MATI BOŽJA Z DETETOM, 21 x 28 cm , 2007,
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: Dečani, 1350, Kosovo, Srbija.

MATI BOŽJA Z DETETOM, 21x 28 cm, rdeča, .2007,
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: neznan.

SV. FRANČIŠEK ASIŠKI, 25 X 35 cm, 2007
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: Giotto 1266-1305.

SV. JANEZ ZLATOUSTI (KRIZOSTOM), 14 x 28 cm, 2007
Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato,
Vir: 16. stol. Novgorod, avtor neznan, detajl iz ikonostasa

Vesela sem, da sem lahko kot darovalka sodelovala v likovni koloniji UMETNIKI ZA KARITAS, ki je bila od 13. do 17. avgusta 2007 na Sinjem vrhu.
Podarila sem ikono Mati božja z detetom, 25 x 35 cm, Material: jajčna tempera na lesu, pozlata 23 karatno zlato, Vir: Dečani, Kosovo, Srbija, 1350.

Ob čudovitem vremenu, na dan odprtih vrat, smo lahko resnično začutili, da se lépo poda z dobrim.
Zato še enkrat hvala prizadevanju organizatorjev in gostoljubnosti domačinov.
Albina Nastran

(podarjena ikona se nahaja v desnem zgornjem kotu na fotografiji)

Prispevek iz oddaje Obzorja duha, ki je bila na sporedu 27.5.2007 na 1. programu TV Slovenija.

Celotno oddajo pa si lahko ogledate tule.

Za predvajanje posnetka morate imeti nameščen ustrezen Flash predvajalnik.

Albina Nastran iz Škofje Loke v pisanju svetih podob zapisuje, podpisuje zgodbo matere.

Albina Nastran:
“Mati Božja je moj najbolj priljubljeni motiv.”
(foto:T. Petelinšek)

»Ikone se prebujajo v zbranosti, ikonopisec mora biti umirjen, pomirjen z Bogom, s seboj, z drugimi. Vstopiti moraš v ozračje svetega,« pravi ikonopiska Albina Nastran, ki je v svet pisanja ikon vstopila pred dobrimi osmimi leti. Po ogledu razstave ikon Mihajla Hardija je začela prebirati literaturo s tega področja, študirala različne šole in tehnike pisanja ikon; teoretično znanje je preizkusila v pisanju prve ikone šele dve leti po tem. »Tehnično znanje je pomembno, ni pa dovolj. Potrebna je tudi duhovna priprava, umirjenost, spoštljiv odnos do tega, kar delaš. Nastajanje ikone je pot potrpežljivosti, je šola vztrajanja,« pravi Nastranova. Mati božja je njen najbolj priljubljen motiv. Ko si je sin Matej za novomašno podobico izbral motiv z njene ikone, Marijo z Jezusom, jo je to posebej ganilo. »Z odkrivanjem ikonopisja, z vstopanjem v čudoviti svet božjega, ki ga doživljam v odsevu ikon, ki me duhovno bogatijo, sem povezana s sinom duhovnikom.« Ikona se ne riše, ampak piše, kot se piše zgodba nekega življenja, je ob razstavi v galeriji Družina zapisal Karel Gržan. »Na videz piše ikonopisec zgodbo nekega drugega življenja – svetnika, Marije, Jezusa, dejansko pa v ikoni zapisuje zgodbo svojega čutenja, svojega doživljanja življenja. Zato je pisanje ikone za ikonopisca tako odrešujoče in prav zato ima nastajanje ikone določene zahteve. Zahteva območje Svetega, v katerem se svetlenje ikone in ikonopisca dogaja hkrati.«

Članek s strani http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/13B018E85C87F3C9C12572E40039C7F9?OpenDocument
PDF verziija

Slike z razstave v galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani, ki bo odprta do 8. junija 2007, od ponedeljka do petka, med 10. in 17. uro.

[Preberi vse...]

Misli ob izpostavljenih ikonah Albine Nastran

Ikona ohranja sama v sebi duhovno moč in zato privlačnost za naše življenje. Zaznamovana je s konkretno zgodbo, ki je zapisana na kosu lesa v skrajnem realizmu človeške nemoči, trpljenja, negotovosti …, pa vendarle v tej isti podobi v optimizmu svetlobe, uresničenosti in odrešenosti. V temini človeške nemoči se je prebudila Svetloba in zaznamovala neko zgodbo življenja s tistim žarom, ki privlači. Zato ikona sama po sebi na neki nezavedni ravni človeka osvobaja pesimizma in ga priteguje v bolj odrešene dimenzije, ki so dane slehernemu kot možnost.
Ikona se ne riše, ampak se piše, kot se piše zgodba nekega življenja. Na videz piše ikonopisec zgodbo nekega drugega življenja – svetnika, Marije, Jezusa …, dejansko pa v ikoni zapisuje zgodbo svojega čutenja, svojega doživljanja življenja. Svojo nemoč izlije pred Boga, da lahko Bog sam vstopi in se prebudi na dnu te nemoči kot Svetloba življenja. Zato je pisanje ikone za ikonopisca tako odrešujoče in prav zato ima nastajanje ikone določene zahteve. Zahteva območje Svetega, v katerem se svetljenje ikone in ikonopisca dogaja hkrati.

Na ikoni se prebuja sveta podoba, ki je le odsev Svetlobe, prebujene po ikonopiscu. Želja ikonopisca je, da se tako odpre Bogu, da je ikona po človeku delo Boga samega, ali kot pravi stari izraz, da je »neustvarjena s človeško roko«. To, kar zreš, je ponovna inkarnacija Božjega v človeško. Zato se pred pravo ikono globoko priklanjaš v spoštovanju in prevzetosti in prav takšne so ikone ikonopiske Albine Nastran, ki bodo-so v teh dneh izpostavljene v galeriji založbe Družina.

Gospe Albini Nastran ob tem dogodku čestitam!

dr. Karel Gržan