MARIJA- MATI MILOSTI, 25 x 30 cm, 2006
Material: jajčna tempera na lesu, reliefni okvir 23 karatno zlato,
Vir: po predlogi Luisa de Moralesa v zač.17. stol. V Sloveniji več izpeljank, ena od teh je v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Je najstarejša po reformacijska podoba pri nas.

Zanimivost: najstarejša poreformacijska podoba pri nas. V dobi protireformacije na slovenskem so v sakralni umetnosti imele večji vpliv predloge iz Španije. Na prvi pogled presenetljivo, sicer pa logično ( Nemčija je bila tedaj na pol protestantska in zaradi tridesetletne vojne precej uničena, Francija je tedaj imela težave s hugenoti in nato z janzenisti, Italija pa seveda katoliška, a še zdaleč ne tako prečiščena, kakor Španija s po vsej Evropi slovečo inkvizicijo. Španska dela so bila zato najpomembnejša garancija za vsebinsko neoporečnost). Španski vpliv se kaže v omenjeni Mariji-materi milosti neznanega posnemovalca pomembnega španskega mojstra Luisa de Morelesa iz začetka 17. stol., ki jo hranijo v škofjeloškem kapucinskem samostanu in je verjetno najstarejša poreformacijska podoba pri nas. Namenjena je bila zasebni pobožnosti. Ena od izpeljank Moralesovega posnemovalca je tudi znana Kroparska Mati božja iz 1707, danes v Kropi, p. c. Device Marije pri Kapelici, ki ima posebej zanimivo zgodovino. Tudi v Verskem muzeju v Stični hranijo eno od izpeljank.

Ob obisku papeža Benedikta XVI. na Bavarskem v Freisingu, 14. septembra 2006, je to ikono papežu podarilo pobrateno mesto Škofja Loka. (novica objavljena na Radiu Sora)
V dobi katoliške obnove so v sakralni umetnosti v Sloveniji imele večji vpliv predloge iz Španije. Podoba Marije – matere milosti, pomembnega španskega mojstra Luisa de Moralesa, je bila zelo priljubljena in je imela veliko posnemovalcev, kar pričajo trije primeri prisotnosti na Slovenskem:

• Zanimivo podobo hranijo v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Neznan posnemovalec španskega mojstra Luisa de Morelesa je izdelal podobo Marije – matere milosti. Predvideva se, da je nastala v začetku 17. stol. Zunanje mere s 3 cm širokim okvirom so 37 x 47 cm. Posebnost podobe je, da je slikana na kamnito podlago. Namenjena je bila zasebni pobožnosti. Ocenjuje se, da je verjetno najstarejša poreformacijska podoba pri nas.
• Ena od izpeljank Moralesovega posnemovalca je tudi znana Kroparska Mati Božja iz 1707, danes v Kropi, p. c. Device Marije pri Kapelici nad Kropo. Podoba je izdelana v litografiji, dim. 6 x 8 cm, vložena v bogat velik okvir in postavljena v glavni oltar cerkve. Zgodba pripoveduje o sedmih otrocih, ki so na mestu, kjer danes stoji cerkev, naredili oltarček, v katerega so angeli prinesli Marijino podobo. Sledili so razni čudeži in kraj je kmalu postal cilj romarjev. Leta 1712 so na tem mestu začeli zidati cerkev, v kateri so imeli maše že v istem letu.
• V Verskem muzeju v Stični hranijo tudi eno od izpeljank neznanega avtorja Moralesove Matere Božje, dim. 31 x 40 cm, ki je slikana v olju na platno.

Viri:

• Dr. Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti, Mohorjeva družba 1994,
• Dr. Metod Benedik, Kapucinski samostan Škofja Loka,
• Verski muzej Stična