Razstava bo odprta do 28. novembra 2011.

Fotoutrinki z odprtja razstave

 V Slovenskih novicah je bil  23.8.2011 o razstavi objavljen naslednji prispevek

Razstavo ikon bo na ogled do 21. maja 2011.

Galerija je odprta:

• torek, sreda, četrtek in petek od 9,30. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
• v soboto od 9. do 12. ure.

Ikone, prežete in v zlato odete starokrščanske svete podobe, prepoznavne predvsem v bizantinski umetnosti, še danes predstavljajo eno največjih zakladnic vzhodne kulture nasploh. Njihov vpliv je bil dovolj močan in umetniško pomenljiv, da se je v preteklih stoletjih razširil in je tudi danes zanimiv. Ljubiteljsko slikarko Albino Nastran je k odkrivanju te posebne zvrsti sakralne umetnosti napeljala vrsta življenjskih odkrivanj in spoznanj. Je ena redkih, ki v našem kulturnem okolju goji tovrstno slikarstvo in skrbi za spoznavanje in stik z umetniško dediščino minulih stoletij.

Fotoutrinki z odprtja razstave

»Bogu hvala za talent, ki ga je podaril gospe Albini Nastran in hvala avtorici razstave, ker je ta Božji dar v sebi prepoznala in ga naprej razvijala.« To je zapis iz Knjige vtisov o razstavi, ki je bila na ogled v času od nedelje 9. maja do nedelje 30. maja 2010 v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori.

Sončno nedeljsko popoldne je na drugo nedeljo v maju privabilo na Sveto Goro številne romarje. Mnogi med njimi so se popoldne tega dne udeležili odprtja razstave sijajnih ikon Albine Nastran iz Škofje Loke. Po pozdravnem nagovoru p. Bernarda Goličnika, gvardijana samostana in rektorja bazilike na Sveti Gori, je besedo povzela ga. Anamarija Stibilj Šajn. S svojim bogatim nagovorom je navzoče povedla v skrivnostni svet ikon. Program pa je z globino svojih misli povezovala ga. Ljuba Jug Markič iz Solkana.

Ikona je sveta podoba, ki predstavlja svete osebe ali svetopisemske zgodbe. Nanjo lahko gledamo z religioznega, zgodovinskega, kulturnega ali estetskega vidika. Ob teh podobah začutimo navzočnost duhovnega sveta. Skozi poglede poduhovljenih svetih oseb se nas dotakne neizrekljivi mir, ki ga svet ne more dati. Ob njih zaslutimo neminljivost bivanja. Harmonija v ustvarjeni ikoni nam vzbudi upanje v večnost življenja. Usklajenost linij in barv lahko deluje na človeka zdravilno, ga pomirja in izrine stran ogroženost, ki na vsakem koraku preži danes nanj. Z vsestranskim navdihom zapusti v človeku »okus« po večnosti.

Ga. Anamarija Stibilj Šajn, univerzitetna diplomirana umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka je še mnogo več kot pove naziv. Je prava umetnica, kako nagovoriti slehernega človeka, ki o določeni umetnosti ne ve ničesar. Brez težav ga spravi na breg, ki mu je bil še do včeraj nedosegljiv. Njena beseda o ikonah je bila tako izčrpna, da je človek vstopil v duhovni svet ikon, še preden si je ogledal razstavo.

Čudoviti besedi je sledila milozvočna glasba. Če beseda nagovori srce, potem glasba poboža dušo. Člani pevske družine Faganel: hčerka Ana, sin Matej in mama Julica so posegli v zakladnico ljudskih pesmi. Blago zveneča glasova Ane in Julice sta ob Matejevi kitari odzvanjali kot praznično pritrkavanje zvonov. Melodija, ki odmeva in bogati dušo. Mojstrici Elizabeta Božič in Ana Stibilj sta na svojih instrumentih dodali žlahtnost programu. Z izvrstnim muziciranjem so si različne zvrsti umetnosti podajale roko in pripravljale navzoče na dotik večnosti ob ogledu ikon. Po zaključku kulturnega programa se je reka obiskovalcev počasi »odvalila« v razstavno dvorano, se zaustavljala zdaj pri tej ikoni, zdaj pri oni. Ob določenih mojstrovinah so nastajali pravi tolmuni. Nekatere ikone so tako posebne, da se je tok reke moral zaustaviti in se naužiti lepote.

Prvi vtis, ki ga je nudila razstava, je legel na srce, toda pravo občutje, ki ga ponuja ikona, dobi človek šele, ko vstopi v prazno dvorano. Na pragu je treba zaustaviti korak in se z očmi »sprehoditi« od ikone do ikone. Naenkrat se pred človekom odprejo okna večnosti. Zlata barva, ki je podlaga vsake ikone, deluje kot okno, skozi katerega pronica večna svetloba, svetloba, po kateri hrepeni sleherno človeško bitje, pa naj se tega zaveda ali ne.

Vsak človek je svet zase. V sebi nosi vesolje občutij, neskončna hrepenenja, nenehna iskanja smisla življenja. Je večni iskalec. Na poti življenja, ki vodi v Življenje, bo prej ali slej prispel na razpotje. Tam se bo moral sam – čisto sam odločiti. Če ni drvel skozi življenje (danes vsi drvimo!), potem je ob poti videval mnoga znamenja, ki so mu usmerjala pot. Tudi razstava ikon Albine Nastran je znamenje ob naši življenjski poti. Kdor nosi v svojem srcu Boga, je svetilnik. Ga. Albina Nastran ni poveznila svoje svetilke pod mernik. Ne! Postavila jo je na podstavek, tako da sveti vsem, ki so zbrani v hiši. Gospod ji je podaril talent. Vse življenje je tlel v njeni notranjosti. Ker je bila najprej žena in mati, potem profesorica na srednji šoli in še kaj, je talent moral čakati na ugoden čas, da se razvije. In se je. Mogoče je zato sedaj še bolj sijoč.

Ga. Albina Nastran, naj svetilke z vaših razstav svetijo še naprej, na mnogih mestih in naj ljudem na stežaj odpirajo okna večnosti!

Zahvala za bogate naložbe srca, ki jih obiskovalci Svete Gore sprejemamo v hiši naše Matere in na številnih kulturnih prireditvah na Gori, gre tudi bratom frančiškanom. Velikodušno pripravljajo podstavke, na katere mnogi postavljajo sadove svojih talentov, da se tu množijo po Gospodovem naročilu.

Petra Zavrtanik

objavljeno v  glasilu Svetogorska kraljica, maj 2010

Dobrodošli k odprtju razstave ikon. Med nami lepo pozdravljam avtorico razstave gospo Albino Nastran in gospo Anamarijo Stibilj Šajn, ki bo predstavila slikarko in njeno umetniško delo.

V dobri informatike smo besedo ikona profanizirali, s tem, da smo ji dali več pomenov. Že prvošolec pozna računalniško ikono in s klikom nanjo odpira svetovno mrežo sporočil. Ikone, ki nam jih podarja na ogled gospa Albina Nastran, pa so svet ikone, katerih namen je naš pogled popeljati onstran tostransko vidnega – imanentnega sveta, v Božjo presežnost, v transcendenco.

Ta presežni svet se ne odpira s klikom z računalniško miško, temveč s »klikom« vere iščočega človeka. V globini sporočilnosti ikone bo prodrl tisti, ki ravna kot pisec ikone, ki med pisanjem ikon moli, se posti in notranje očiščuje.

Želim vam, da bi te svete ikone brali kakor berete Sveto pismo; da bi se tako srečali z ikonami in ikone z vami.

p. Bernard

Odprtje razstave bo v nedeljo, 9. maja. 2010 ob 17. uri in bo trajala do vključno 30. maja 2010.
Avtorico in njena dala bo na odprtju razstave predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

Razstava bo odprta ob sobotah od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 9. do 18. ure, ob drugih dnevih pa po predhodnem dogovoru.

Razstavo si bo mogoče ogledati do petka, 23. aprila 2010, vsak dan med 17. in 19. uro.
Ob nedeljah in praznikih bo razstava zaprta.

Oseba za stike za Galerijo mežnarijo: Janez Škrlep, 031 395 719, in Peter Škrlep, 031 887 125.
Organizatorja: Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš.

Razstavo so omogočili: Občina Mengeš, Župnija Mengeš in Primer d.o.o.
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.

Celotno vabilo v PDF formatu

Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja

Vabilo in PDF formatu

ZA PRGIŠČE VEČNOSTI

Albina Nastran velja za eno redkih slovenskih ustvarjalk, ki se danes (še) ukvarja s slikanjem ikon. Ikona kot slika z versko vsebino, ima bogato in zakoreninjeno tradicijo, ki še danes dosledno upošteva mnoga,  v  preteklosti določena pravila,  minuciozna tehnika pa zahteva izjemno avtorjevo koncentracijo. Vse to lastni ustvarjalčevi avtonomiji resda narekuje nemalo omejitev, kar je današnjemu človeku pogosto tuje.  A njen duhovni vsebinski kontek omogoča specifičen ustvarjalni užitek, ki je navdihnil prav avtorje, kot je Nastranova.

Podoba ikone kot take je že v zgodnjem krščanstvu služila kot nekakšen mentalni stik ali duhovna povezava med vernikom in sveto osebo. Iz sebe naj bi izžarevala svetost, zato se je tudi kasneje ohranila tako v pravoslavnem verskem prostoru z močno bizantinsko tradicijo  kot tudi v zahodnem krščanstvu in doživela celo današnji čas – tudi po zaslugi ustvarjalcev, kakršna je Nastranova.  Motivno se je svet ikon vrtel zlasti okoli podob svetih oseb,kot sta npr.Jezus in  Marija, pa podob številnih svetnikov in različnih svetopisemskih prizorov. Nastranovi je že od vsega začetka najbolj ljub motiv Marije. V tem smislu se poslužuje različnih slikovnih predlog iz bogate svetovne zakladnice ikon; posega po virih tako iz grškega, ruskega, balkanskega, italjanskega kot tudi slovenskega prostora. Upodabljanje ikon je posebne vrste slikarsko ustvarjanje ali,  kot sama pravi, svojevrstno pisanje. Zahteva zelo mirno in spretno roko, visoko mero koncentracije, izostrene oči, občutek za detajle, zlasti pa potrpežljivost pri tem, dokaj zamudnem in skrajno počasnem opravilu.  V njenih ikonah je mnogo značilne  simbolike, od zlate barve, ki naj bi pomenila svetost, pa do obrazov, obrnjenih naravnost proti opazovalcu, ki omogoči očesni stik z vernikom.

V današnjem hitrem svetu, se zdi, da Nastranovo še toliko bolj privlači ta upočasnjen način dela. Omogoča ji beg v brezčasen svet duhovnega in kontemplacije, kar je tudi eno do biste ustvarjanja in konzumiranja ikone kot take nasploh. Ikono bi tako lahko razumeli tudi kot  univerzalno in pretočno energetsko polje nadnaravnega in mističnega, v katerem lahko pravzaprav vsakdo najde svojo obliko duhovnega miru, verovanja ali meditacije, ki ni nujno povezana le s svetniškim življenjem upodobljenih oseb. Ikone Nastranove učinkujejo resda arhaično, a ustvarjene so  tukaj in zdaj, kar tem podobam, vzetim iz preteklosti, daje svežo energijo. In čeprav sledijo originalnim predlogam, so avtorici ponudile  tudi prostor za lastno kreativno svobodo, predvsem skozi avtoričin lasten slikarski rokopis. Preko ikon Albine Nastran, tako lahko danes na avtentičen način ponovno podoživimo vzdušje minulega časa in prostora, pa tudi, kot sama pravi, »odsev večnosti«.

Barbara Sterle Vurnik, kustosinja Loškega muzeja Škofja Loka

BREZČASNE PODOBE PASIJONA

Temeljna zapoved ikonopisja veleva, da mora pravi ikonopisec v ikono dati čim manj sebe. Kajti resnični stvarnik slike je Bog, slikar je le posredujoči medij, ki drži čopič. No, lahko bi rekli, da gre kar za zavezo med njima; saj ko (na)slikaš ikono ima tudi ta nate poseben vpliv. Toda te podobe prav enako učinkujejo že tudi na nas gledalce. Ikone so posebne milostne podobe, ki nam vrnejo pogled.
Prav živo si lahko predstvljam avtorico  razstave gospo Albino Nastran, kako v spokojni tihoti pravoslavnega samostana naenkrat od njih ni več mogla, niti hotela, odvrniti pogleda. Saj, podobe ikon nam prinašajo mir, “ki ni od tega sveta”. In še nekaj je, kar so nam prinesle ikone. Ikone, ki so k nam prišle z Vzhoda, predvsem iz Bizanca, so zelo močno vplivale na zahodno likovno umetnost, posebej na slikarstvo in pasijonske podobe. Od tod do liturgičnih pasijonskih dram je bil potem le še korak…

Leta 1721 je v našem mestu nastalo prvo dramsko besedilo v slovenskem jeziku.
Oživljene podobe “Škofjeloškega pasijona”, ki bodo letošnjo pomlad znova oživile ulice starodavnega mesta, je potemtakem porodila neka brezčasna pasijonska ikona. Nemara prav takšna, kot je nagovorila gospo Albino Nastran.

Igor Draksler, župan Občine Škofja Loka

Vabljeni na razstavo ikon
v župnišču v Prvačini (Prvačina 177).

Odprtje razstave bo v petek,
27. novembra 2009 ob 18.30
in bo trajala
do vključno 7. decembra 2009.

Kulturni večer bo popestril duet flavt.
Razstavo bo odprl umetnostni zgodovinar dr. Damir Globočnik.

Otvoritev bo v petek, 16. oktobra 2009 ob 18. uri v galeriji muzeja.

Ogled razstave je možen:

torek – četrtek: 9. do15. ure
petek od 9. do 17. ure
sobota od 9. do 14. ure.

V nedeljo in ponedeljek je zaprto.

Razstava bo odprta do 4. novembra

Na slikah v prvem planu: župan g. Igor Draksler, direktorica Loškega Muzeja Jana Mlakar, kustosinja Loškega muzeja Barbara Sterle Vurnik, avtorica ikon Albina Nastran

Vesela sem, da se bom letos udeležila te kolonije in s svojim delom prispevala za podporo programa za brezdomce v Bertokih.

Albina Nastran

Podrobne informacije dobite na http://www.rkc.si/karitas/KP/aktualno.php?id=41

Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete vabi na
VELIKONOČNO PRIREDITEV ZA BOLNIKE

v torek, 18. marca 2008, ob 16.30
v razstavišču Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana

PRAZNIČNI PROGRAM SO PRIPRAVILI
pevci študentskega pevskega zbora ljubljanske medicinske fakultete COR

RAZSTAVLJALA BOSTA
v Osrednji galeriji: slikar NIKO ZUPAN, univ.dipl.ing.arh.
v Mali galeriji: ikonopiska ALBINA NASTRAN, univ.dipl.ing.

ZBRANE BO NAGOVORIL
bolnišnični župnik Miro Šlibar

PRIREDITEV BO VODILA
doc. dr. Zvonka Zupanič-Slavec, predsednica KUD-a

Več informacij
Program prireditve

srečanje ob kulturnem prazniku
v torek, 19.2.2008, ob 17.uri
v večnamenskem prostoru Osnovne šole ŠKOFJA LOKA-MESTO

Sodelujejo:

• Predsednik DU Miro Duić z pozdravnim nagovorom,
• Mešani pevski zbor VRELEC z zborovodjo Nado Krajnčan (s pesmimi F. Prešerna Luna sije, F. Shopina Etida v e-duru in F. Prešerna Strunam),
• Sekstet POLJANA iz Gorenje vasi (dve ljudski pesmi: Nocoj pa oh nocoj in Prav lepa je trnovska fara)

Slikarko ikon Albino Nastran bo v pogovoru predstavila Marinka Mesec, nato bo sledil ogled razstavljenih ikon.

ALBINA NASTRAN
SKRIVNOSTNA PRIVLAČNOST IKON

Vljudno vabljeni na otvoritev razstave njenih ikon,

v sredo, 16. januarja 2008, ob 18.00,
v Galerijo Loterije Slovenije, na Trubarjevo 79, v Ljubljani.

Glasbeni utrinek:

Tadeja Pance, sopran
Martin Sušnik, tenor
Darja Mlakar, klavir
Glasbeniki so učenci Glasbene šole Vič, Ljubljana
Mentorica Barbara Nagode

Bodite z nami v tem večeru, dobrodošli v Galeriji novih možnosti.
Razstava bo na ogled od 16.1. – 7.2. 2008

Vstopnine ni.

Galerija Loterije Slovenije je odprta od ponedeljka do petka: 10.00-13.00, 17.00-19.00.

Galerija je odprta vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, v dopoldanskem času do 13. ure.
Za več informacij pokličite telefonsko tevilko 03/898-43-38 ali 03/898-43-39.

Več informacij v zloženki (PDF format).

Ob čudovitem vremenu, na dan odprtih vrat, smo lahko resnično začutili, da se lépo poda z dobrim.
Zato še enkrat hvala prizadevanju organizatorjev in gostoljubnosti domačinov.
Albina Nastran

(podarjena ikona se nahaja v desnem zgornjem kotu na fotografiji)

Albina Nastran:
“Mati Božja je moj najbolj priljubljeni motiv.”
(foto:T. Petelinšek)

»Ikone se prebujajo v zbranosti, ikonopisec mora biti umirjen, pomirjen z Bogom, s seboj, z drugimi. Vstopiti moraš v ozračje svetega,« pravi ikonopiska Albina Nastran, ki je v svet pisanja ikon vstopila pred dobrimi osmimi leti. Po ogledu razstave ikon Mihajla Hardija je začela prebirati literaturo s tega področja, študirala različne šole in tehnike pisanja ikon; teoretično znanje je preizkusila v pisanju prve ikone šele dve leti po tem. »Tehnično znanje je pomembno, ni pa dovolj. Potrebna je tudi duhovna priprava, umirjenost, spoštljiv odnos do tega, kar delaš. Nastajanje ikone je pot potrpežljivosti, je šola vztrajanja,« pravi Nastranova. Mati božja je njen najbolj priljubljen motiv. Ko si je sin Matej za novomašno podobico izbral motiv z njene ikone, Marijo z Jezusom, jo je to posebej ganilo. »Z odkrivanjem ikonopisja, z vstopanjem v čudoviti svet božjega, ki ga doživljam v odsevu ikon, ki me duhovno bogatijo, sem povezana s sinom duhovnikom.« Ikona se ne riše, ampak piše, kot se piše zgodba nekega življenja, je ob razstavi v galeriji Družina zapisal Karel Gržan. »Na videz piše ikonopisec zgodbo nekega drugega življenja – svetnika, Marije, Jezusa, dejansko pa v ikoni zapisuje zgodbo svojega čutenja, svojega doživljanja življenja. Zato je pisanje ikone za ikonopisca tako odrešujoče in prav zato ima nastajanje ikone določene zahteve. Zahteva območje Svetega, v katerem se svetlenje ikone in ikonopisca dogaja hkrati.«

Članek s strani http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/13B018E85C87F3C9C12572E40039C7F9?OpenDocument
PDF verziija

Na ikoni se prebuja sveta podoba, ki je le odsev Svetlobe, prebujene po ikonopiscu. Želja ikonopisca je, da se tako odpre Bogu, da je ikona po človeku delo Boga samega, ali kot pravi stari izraz, da je »neustvarjena s človeško roko«. To, kar zreš, je ponovna inkarnacija Božjega v človeško. Zato se pred pravo ikono globoko priklanjaš v spoštovanju in prevzetosti in prav takšne so ikone ikonopiske Albine Nastran, ki bodo-so v teh dneh izpostavljene v galeriji založbe Družina.

Gospe Albini Nastran ob tem dogodku čestitam!

dr. Karel Gržan

Razstava bo odprta do 8. junija 2007 med 10. in 17. uro.